Škratja pustolovščina
Ko smo otroci, vidimo v odraslih nekaj izjemnega. Ko pa odrastemo, si včasih zaželimo, da bi bi bili vsaj za kakšen dan brezskrbni kot otrok.
Ko smo otroci, vidimo v odraslih nekaj izjemnega. Ko pa odrastemo, si včasih zaželimo, da bi bi bili vsaj za kakšen dan brezskrbni kot otrok.
Svečano pogrnjene mize, soj sveč, dobra družba in kozarec rujnega. Vse to in še več smo imeli na slavnostnem zaključku leta.
V začetku tedna so jeseniške občane obiskali in obdarili predstavniki Občine Jesenice, včeraj pa je stanovalce, krajane Kranjske Gore, obiskal župan, g. Janez Hrovat.
Danes je dopoldan minil v duhu hvaležnosti in zahval.
Slišati jih je bilo. Bili so glasni in strah zbujajoči. Še dobro, da sta pred njima hodila angelčka s prelepima obrazoma. Ja, bili so oni. Parklji, ki so pravo utelešenje zla, grozljivega videza in v otrocih vzbujajo strah. No, saj prav to je tudi njihova naloga, prestrašiti in kaznovati poredne otroke, je rekel eden izmed naših stanovalcev. Tisi, ki je hodil prvi v vrsti, pa je bil dobri mož, ki ga povezujemo z majhno skledo suhega sadja, Sveti Miklavž.
Decembrski čas. Toliko lepih želja, novih ciljev in voščil.
Mnogi pravijo, da je mesec december najlepši mesec v letu. Je čas, ko se obrne zadnji list v knjigi tekočega leta hkrati pa se odpre nova, z novimi izzivi.
Za vstop v čarobni december smo se zbrali v avli našega doma. Stanovalci so bili že dopoldan v pričakovanju popoldanskega dogodka. Že ob šestnajsti uri so se pričeli zbirati in skupaj z zaposlenimi zasedati pripravljena mesta v avli.
Letos smo prehiteli sv. Martina in nazdravili z moštom že malo prej. Naš kuhar Edi je poskrbel, da smo na mize dobili pečen kostanj. Vodja pralnice, gospa Anica, pa je spekla zelo okusno kostanjevo potico.
Tokratno druženje delovnih terapevtov in stanovalcev gorenjskih domov je potekalo v Domu dr. Franceta Bergelja na Jesenicah.