Novice

Velik humanitarec in ekstremni športnik Matej Markovič nas skozi svojo življenjsko zgodbo uči, da so meje dosegljivega le v naših glavah in da s tem, ko odpremo srce tudi za druge, zares šele polno zaživimo. 

Velikokrat se zgodi, da so pričakovanja navijačev večja od športnikovih. Želimo si, da bi bila Slovenija vedno pri vrhu. Tisti občutek, ko slovenske zastave plapolajo v zraku, ko je slišati slovenski napev in je čutiti stiskanje pesti v želji, da bi pripomogli k boljši uvrstitvi, je pravzaprav nepopisen. Ni pa vedno tako. Zgodi se, da se naši športniki ne uvrstijo med najboljše. Temu posledično sledi razočaranje in tisoč dobronamernih nasvetov, kaj vse bi se lahko naredilo drugače.

Tokrat smo se odolčili, da vroče jutro ohladimo s sladoledom. Park doma je nudil zavetje v prijetni senci. Ob sladkanju, kavi in osvežilni limonadi smo se družili vse do kosila...

Ob koncu toplega ponedeljkovega dneva so nas obiskali člani pihalnega orkestra Jesenice. Ko so sončni žarki že počasi zapuščali naš park, so se v njem zaslišali zvoki trobent, klarinetov in drugih pihal in instrumentov. Poskrbeli so, da se je dan iztekel zelo prijetno.

V sodelovanju z gledališčem Glej so v Viharniku potekale terapevtsko-umetniške delavnice, ki jih je vodil gledališki režiser Tim Grabnar.

Izgovorov, da bi se družili na prostem, nam preprosto nikoli ne zmanjka. Tokrat smo se odločili za piknik.

Organizatorji drugega film festa so zapisali, da je v jadra potrebno ujeti veter, ki bo festivalsko barko popeljal na popotovanje s filmskimi junaki, v oddaljene kraje in zakotja domišljije, kamor si drznejo le posamezniki.

Tokratni žreb srečnih številk in topli poletni žarki, so največ sreče prinesli gospe Ani in gospodu Igorju. Naslednje žrebanje številk bo v mesecu avgustu. Vljudno vabljeni.

Tokrat so za nas pripravile nastop članice pevskega zbora Lipa iz Radovljice. Vsi skupaj smo lahko uživali ob prelepo zapetih skladbah in se nasmejali ob hudomušnih recitacijah.

˝Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi – do rdečice
čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi
vnovič
in zopet
in znova.˝

Tone Pavček