»Za vsako bolezen raste rož ' ca na svet«. Tako je trdil že Kekčev Kosobrin pa naše babice in njihove prababice. Le kdo ne pozna tete Pehte, ki je s svojim psom Volkcem in nepogrešljivim košem v gorah iskala zdravilne rože za vse bolezni? Nas seveda ni obiskala teta Pehta ampak gospa Olga Blažič, ki je ljubiteljska zeliščarica.
Zagotovo lahko napišemo, da smo bili tokrat priča najbolj čustvenemu nastopu doslej. Obiskale so nas ljudske pevke iz Trboj s harmonikarjem.
Bil je lepo, sončno jesensko dopoldne, ki je bilo še lepše zaradi obiska prijateljev iz doma Dr. Franceta Bergelja. Lepota tistega dne nas je zvabila na prijeten sprehod po Kranjski Gori. Občudovali smo barve - vse, od rumeno-zelene, rdeče-oranžne, toplo rjave… Občudovali smo igro vetra in listov. Človeka kar prime, da bi obstal in zamrznil čas. Poleg opazovanja čudovite pokrajine pa smo tudi veselo klepetali…
Gostili smo gospoda Jožeta Lavrinca, dietetika, ki bolnikom svetuje, kakšna hrana je za njih najprimernejša in jih uči, kako zdravo živeti.
V četrtek, 3. oktobra, se je končal 13. Festival za tretje življenjsko obdobje. V treh dneh so organizatorji našteli več kot 15.000 obiskovalcev, ki jih je pričakal bogat in vsebinsko pester strokovni, izobraževalni in kulturni program. Na snidenje prihodnje leto pa je zaklical igralec Janez Hočevar Rifle, ki je z odlomki iz predstave Star fotr uradno zaključil tridnevni dogodek.
Prebudili smo se v oblačno nedeljsko jutro. Kaj kmalu pa je po domu završalo, otroško hihitanje in čebljanje sta naznanila, da bo, vremenu navkljub, pestro…
Mednarodni dan starejših se po svetu obeležuje že od leta 1990. Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila 1.oktober za Mednarodni dan starejših z namenom opozoriti na odnos do starejših in na njihov položaj v družbi. Ta dan je priložnost, da se za trenutek ustavimo in razmislimo o starejšem prebivalstvu.
Ste se danes že kaj nasmejali? Mi smo se. Za obilico smeha je poskrbela predavateljica gospa Vasiljka Kokalj, diplomirana medicinska sestra. V trenutku nas je prevzela s svojim pozitivno usmerjenim predavanjem o smehu, ki deluje kot zdravilo. V manj kot eni uri predavanja je poskrbela, da se je po našem Domu razlegal smeh. V nekem trenutku je bil dovolj le bežni pogled soseda in spet smo začeli z verižnim smejanjem. Dokazali smo, da je smeh res nalezljiv in univerzalen jezik, ki ne pozna meja.
Za nami je prvi večer nostalgije. Igrali smo priljubljeno družabno igro tombola, ki je idealna igra za popestritev dolgih jesenskih in zimskih večerov. Toda ne samo jeseni in pozimi, pač pa skozi vse leto, običajno enkrat mesečno, se bomo v Domu družili in zabavali ob žrebanju številk.
Nekaj je v zraku. Lepega. Nežnega. Mimobežnega.
Nekaj je v zraku. Čuti se. Sluti.
Kot dih in drget. Kot šum in šepet v slednji minuti.
Nekaj je v zraku, kar odseva v očeh, kar odmeva v ljudeh
na vsakem koraku.
Je to za pesem, skrivnostni navdih?
Ali ljubezen? Njen dih in vzdih?
(T. Pavček)
