Domsko varstvo

Najnovejša gradnja domov za starejše sledi konceptu »normalnosti« in se zgleduje po življenju v družini. Arhitektura spominja na stanovanje. V Domu ni več centralne oskrbe, v majhnih skupinah se izvajajo aktivnosti, ki se zgledujejo po gospodinjstvu. V skupini je stalno prisotna referenčna oseba, ki ima vlogo gospodinje. Pazljiv in human koncept nege se tu v prvi vrsti ravna po načelu: toliko samostojnosti, kot je to mogoče, toliko nege in pomoči, kot je potrebno. Take gospodinjske, pravimo jim tudi hišne skupnosti, so precej samostojne.

Gospodinjska skupnost obsega pregledno socialno skupino, ki živi v skupnem gospodinjstvu in šteje praviloma do 12 nege potrebnih starostnikov. Vsak izmed skupine stanovalcev ima v okviru prostornega, brez ovir urejenega stanovanja svojo sobo s predsobo in lastno kopalnico s prho ter straniščem. Te »lastne štiri stene« omogočajo vsakemu posamezniku zasebnost in umik.

Zasebni prostori so nanizani okrog bivalne kuhinje, oziroma okrog prostornega dnevnega in jedilnega prostora z odprto kuhinjo kot osrednjim delom. Tu se odvija vsakodnevno življenje hišne skupnosti tako, da ga lahko vsi aktivno sooblikujejo ali vsaj sodoživljajo (kuhanje, prehranjevanje, neformalni stiki). V kolikor so v takih hišnih skupnostih tudi osebe z demenco, potem je kot skupni prostor na voljo še zavarovano zunanje območje v obliki terase, vrta ali ozelenjenega notranjega dvorišča. 

Datoteke

Najnovejša gradnja domov za starejše sledi konceptu »normalnosti« in se zgleduje po življenju v družini. Arhitektura spominja na stanovanje. V Domu ni več centralne oskrbe, v majhnih skupinah se izvajajo aktivnosti, ki se zgledujejo po gospodinjstvu. V skupini je stalno prisotna referenčna oseba, ki ima vlogo gospodinje. Pazljiv in human koncept nege se tu v prvi vrsti ravna po načelu: toliko samostojnosti, kot je to mogoče, toliko nege in pomoči, kot je potrebno. Take gospodinjske, pravimo jim tudi hišne skupnosti, so precej samostojne.

Gospodinjska skupnost obsega pregledno socialno skupino, ki živi v skupnem gospodinjstvu in šteje praviloma do 12 nege potrebnih starostnikov. Vsak izmed skupine stanovalcev ima v okviru prostornega, brez ovir urejenega stanovanja svojo sobo s predsobo in lastno kopalnico s prho ter straniščem. Te »lastne štiri stene« omogočajo vsakemu posamezniku zasebnost in umik.

Zasebni prostori so nanizani okrog bivalne kuhinje, oziroma okrog prostornega dnevnega in jedilnega prostora z odprto kuhinjo kot osrednjim delom. Tu se odvija vsakodnevno življenje hišne skupnosti tako, da ga lahko vsi aktivno sooblikujejo ali vsaj sodoživljajo (kuhanje, prehranjevanje, neformalni stiki). V kolikor so v takih hišnih skupnostih tudi osebe z demenco, potem je kot skupni prostor na voljo še zavarovano zunanje območje v obliki terase, vrta ali ozelenjenega notranjega dvorišča.