Novice

Čas, kot pesek peščene ure, polzi skozi prste. Med kamenčki ne opaziš razlike. Sprašuješ se, katere drobtinice peska predstavljajo tebe in so samo tvoje...

Naši stanovalci se spominjajo: »Na predvečer sv. Miklavža, predno smo šli otroci spat, smo po običaju postavili peharje ali krožnike na okenske police. Naslednje jutro pa nestrpno pokukali vanje, da bi videli, kaj nam je dobri mož prinesel. V preteklosti je Miklavž otrokom nosil dobrote: orehe, jabolka, pa tudi kakšno pecivo – tisto, kar je bilo pri hiši.«

Naše decembrsko srečanje je bilo zavito z rdečo nitko, saj je bila vsebina druženja LJUBEZEN.

Enkrat mesečno nas s svojim obiskom razveselijo naši najmlajši prijatelji iz Vrtca Kranjska Gora.

Vstopili smo v mesec december, ki ga radi poimenujemo kar veseli december, saj ga polnijo številni prazniki in zabave.

Fotografsko razstavo »Skozi objektiv preteklosti« smo odprli z Ježkovo pesmijo Za dva groša fantazije:

»Za dva groša fantazije

v žepu moraš le imet,

pa že delaš coprnije,

da vse lepši je ta svet.

Še v dežju ti sonce sije,

zvezde klatiš dol z neba.

Za dva groša fantazije

tukaj sreča je doma.«

Sončen in topel novembrski dan smo izkoristili in vadbo usmerjeno v ravnotežje izvedli ob zunanjih fitnes napravah. Kot da bi slutili, da nas bo naslednji dan zasnežilo.

Slike povedo, da je bil dan res idealen.

Knjigo, ki smo jo tokrat brali, je izbral naš stanovalec, gospod Jože. Roman Dobri vojak Švejk je sicer nedokončan, a je Haškovo najbolj znano delo. Uvrščen je na seznam stotih knjig, ki so oblikovale 20. stoletje in je preveden v šestdeset jezikov.

Tokrat se je začelo že dan poprej. Odločili smo se, da bomo na eni od skupin spekli nekaj dobrot za vse stanovalce.

Marsikdo se bo našel v tej zgodbi:

»Teden dni dopusta je bilo tisto, na kar sem čakal celo leto. Z družino smo se odpravili na obalo Jadranskega morja. Spominjam se dni, ko sem sedel v stari konobi ob kozarcu vina in poslušal petje galebov. Zvok valovanja morja me je dvignil v višje sfere in mi nudil pravo sprostitev. Klapska pesem, ki se je vila po celi konobi, me je vsakič pritegnila in me spodbudila k poslušanju besedila in k petju. 

Že dolgo nisem občutil vonja morja in ne slišal zvoka stare ribiške ladje, ki ja pravkar priplula v pristan. A ostali so mi lepi spomini.«